Po treh sobotnih letih je oče namesto sina našel drugo rešitev za podjetje

Problem: sin, ki ni več hotel nadaljevati

Sin edinec je v družinskem podjetju delal od petnajstega leta: med počitnicami, ob vikendih, popoldne. Bil je najboljši učenec v generaciji in odličen maturant. Pri izbiri študija je sledil pričakovanjem staršev in z odliko diplomiral na temo, povezano z družinskim podjetjem, ki ga naj bi nasledil.

Po študiju so se stvari zapletle. Spoznal je, da je vstopil v svet odraslih, ne da bi doživel mladost kot vrstniki, in si vzel sobotno leto. Oče ni mogel razumeti, kako si lahko tak počitek privošči nekdo tako mlad; bil je zgrožen. Niti številni družinski pogovori niso zadoščali. Strinjali so se le v tem, da starši otroka ne morejo razumeti, preprečiti pa mu tudi ne morejo.

Stiki so zamrli. Z mamo sta si dopisovala mesečno, a precej formalno: si v redu, ti lahko kako pomagam? Vedela je, kje je in da je živ, veliko več pa ne. Oče ni vedel ničesar, a tudi ni želel, ker je bil užaljen. Sobotno leto se je razvleklo na tri.

Proces: od vprašanja, kdaj se vrne, do vprašanja, kaj si želimo

Oče je po treh letih tišine želel izvedeti, ali se sin sploh namerava vrniti in prevzeti podjetje. Obrnil se je na nas in prosil, naj uradno vzpostavimo stik in sinu predstavimo očetove poglede.

To bi seveda lahko naredili, ponudili pa smo mu tudi možnost, da skupaj pogledamo na situacijo širše, kot je trenutno zmogel sam. Premoženje podjetja je namreč nastalo v času trajanja zakonske zveze in je kot tako bilo tudi ženino, zato bi bilo potrebno tudi njeno sodelovanje.

Oče je pristal na pogovor in nato tudi na širšo perspektivo. Spoznal je, da ni nujno ujet v en sam scenarij. Poglobljeno se je vprašal, kaj res želi zase, za svojega edinca in za svoje podjetje ter kaj od tega lahko dejansko uresniči. Bil je dovolj moder, da je ugotovil, da se ljudi ne da siliti v podjetništvo. Opazil je tudi druge možnosti, ki sploh niso slabe.

Rezultat: prodaja podjetja in očetovo sobotno leto

Na koncu je oče kolebal med dvema scenarijema: prodajo podjetja na trgu ali odkupom, v katerega bi vključil zaposlene, ki jim najbolj zaupa, da bi bili sposobni ohranjati kontinuiteto podjetja in primerne donose.

Odločil se je za prvo možnost, ki je bila finančno boljša. Po dveh letih prehodnega obdobja mu je omogočila, da si je tudi on vzel sobotno leto.

Kaj se lahko naučite iz tega primera

Oče je tri leta čakal na odgovor na vprašanje, ki ga je imel pred očmi samo v eni obliki: ali se sin vrne ali ne. Ko se je vprašanje spremenilo v to, kaj si družina sploh želi in kaj lahko uresniči, se je odprlo več poti, kot jih je pričakoval.

Naslednika ni mogoče prisiliti v podjetništvo. Lastnika pa tudi ni treba prisiliti, da svoje življenje podredi enemu samemu scenariju.

Je to tudi vaša zgodba?

Mogoče pri vas naslednik molči, odlaga ali ima drugačne načrte, vi pa še vedno čakate na odgovor na vprašanje, ki ga ne znate zastaviti na glas. Ali pa ste vi tisti, ki se sprašuje, ali je podjetje res to, kar si želite za svoje življenje. Ni vam treba čakati leta in leta, da bi pogledali na zadeve s širše perspektive.

V programu Odločite se, ali podjetje prodati ali spremeniti svoje razmerje z njim (Program 36), ugotovite, katere poti imate sploh na voljo, kaj od tega si resnično želite in kaj lahko dejansko uresničite.